Dih življenja in smrti je zavel na; na desni in na levi so nevidne moči snovale svoje niti za vedno jačje življenje in povsod so se propadli deli globlje pogrezali v trohnobo. In neki poseben, neopredeljiv vonj je udarjal v nos: to je bil duh življenja, pomešan s smradom smrti. Toplo solnce je sijalo na nebu, toda njegova svetloba je mogla le malokje prodreti k Oskovi, ki si je v večnem boju z rastlinjem in trdo skalo izkopala svojo drzno pot.