Nekatera so se nahajala še v poslednjih utripih življenja, pri tleh so poganjala še mladike; druga so popolnoma onemogla čakala izpremenitve v prah, ali pa že kazala zadnje ostanke nekdanje moči ‒ preperel stržen s trhlimi, podoba kostenjaka, ki so se mu že vgreznila rebra in ki leži v zemlji kakor stlačena cvetica v herbariju. Dih življenja in smrti je zavel na; na desni in na levi so nevidne moči snovale svoje niti za vedno jačje življenje in povsod so se propadli deli globlje pogrezali v trohnobo. In neki poseben, neopredeljiv vonj je udarjal v nos: to je bil duh življenja, pomešan s smradom smrti.