Na pragu neke hiše v krščanskih Živinicah sta stali dve brhki deklici, katerima bi bil rad povedal svobodno in prijazno bese do. Ko pa je prijahal blizu, sta skočili v vežo za vrata in jima je hudomušno zaklical: »Solnce naj se vama odteguje tako, kakor se vedve prikrivate mojim očem!« Te besede so celo njegovemu čemernemu privabile nasmeh na rjavo lice.