je radovedno ogledaval kraj in ljudi, mimo katerih ga bo še mnogokrat vedla pot. Mnogo je videl tu še rodovitnega sveta, ki je bil zarasel z grmovjem in trnjem. Kar se tiče ljudi, je slišal, da govore in kristjani isto narečje, da so si po obrazih vsi podobni, kakor bi bili vsi bratje, no kristjani se mu ugibajo preplašeni in ponižni, z malodušno udanostjo zrejo vanj, dočim stopajo ošabno in srdito v stran in ga niti ne pogledajo.