Njen pogled je prehajal od tistega, mahajočega po Mikovem obrazu, do male Vilarjeve bradice in obratno, ves udan in ves zamaknjen v harmonično vihro plesa in v druge tajne stvari. Kakor bi se majal poln cvet v pomladanskem vetru, tako je plesala gospa. Žarovitih oči je pogledavala na svojega ljubimca, pogledavala in potepavala oči v tla, kakor bi se ji vtihotapljala sladka misel ali zavest težke pregrehe.