Ker inženir tistikrat ni bil v takšnem duševnem razpoloženju, da bi ga veselila dovtipnost beraškega skledoliznika, je vstal ter mu vrgel nekaj drobiža v nastavljeno dlan, na kar je pogledal na denar ter milo vzdihnil: »Dal si mi žlico, gospodine, a sklede še nimam. Kjer je žlica, naj bo tudi skleda!« Privrženo mu je bilo še nekaj srebra.