Ubogi ječar je v predčutju strogih ukorov in dolgih nosov hodil izbuljenih, čudečih se in smejočih oči za gospodo ter premišljeval o posledicah preiskave, dočim se je njegova žena, nevidna v megli, plazila izdaleč za komisijama, iztegovala kačjo glavo in prisluškavala pomenkom in ukrepom. Obe komisiji sta dognali, da je nesrečo zakrivila megla, ki je povzročila na vseh poljih človeške delavnosti že neizmerno škode, in pa ječar s svojo preveliko zauplji vostjo. Prva komisija je nasvetovala potrojitev straž ob meglenih dnevih, druga je dolgo pisala in oddala naposled svoj zapisnik sodišču.