Drugo jutro po njegovem uteku sta priskakljali v kaznilnico dve komisiji, vojaška in civilna. Prvi so ukazali, podrobno pregledati poslopje, so li kaznjenci v njem proti nezgodi ubega zadostno zavarovani, ako ne, kaj naj se stori, da ostanejo na varnem; druga je izhajala iz sodišča in je dobila mandat, pečati se z osebo Jovice ter natančno opisati vse okolnosti ubega. Ubogi ječar je v predčutju strogih ukorov in dolgih nosov hodil izbuljenih, čudečih se in smejočih oči za gospodo ter premišljeval o posledicah preiskave, dočim se je njegova žena, nevidna v megli, plazila izdaleč za komisijama, iztegovala kačjo glavo in prisluškavala pomenkom in ukrepom.