Neizmerno poveličane vesti o krvavih spopadih hercegovskih in krivošijskih četašev z redno vojsko so spravile kakor mnogo drugih nezadovoljnežev naposled tudi šumarja in Jovico na pot očitnega upora. se je polastila tiste dni drzna misel, osvoboditi po nedolžnem zaprtega, bežati z njim na planine, pobuniti ljudstvo tuzlanskega okraja; če se to ne posreči, pa pohiteti po gorskih stezah bratom, v Hercegovini se borečim, na pomoč. Svoj načrt je odkril Vazku, ki je bil precej pripravljen, pomagati svojemu najboljšemu prijatelju pri ubegu.