je vse zaupal, in mu dovolil, da je smel govoriti z nekaterimi jetniki. Pa še enega je uvaževal ‒ opankarja, to pa zato, ker je bil katolik in je kakor Samojlo poznal šege širokega sveta: vsak mesec je pri obračunu popustil nekaj odstotkov, kar je zdrčalo v ječarjev žep. Ko je prvikrat zagledal Vazka v svoji kuhinji in spoznal Grgićevega vajenca, se mu je nasmehnil; ko pa je zvedel, da je bil deček v učenec, je postal oprezen in je pritrdil svoji ženi, ker mu ni dovolila govoriti z jetnikom.