Mimo šumarja ni spoštoval nobenega pravoslavnega, vse je kregal smejočega se obraza s tistimi psovkami kakor njegova žena, samo se mu je zdel vdan in zanesljiv, ker ga je oblast spoznala za vrednega, da nosi puško in spredaj na prepasanem jermenu svetlega cesarskega orla. je vse zaupal, in mu dovolil, da je smel govoriti z nekaterimi jetniki. Pa še enega je uvaževal ‒ opankarja, to pa zato, ker je bil katolik in je kakor Samojlo poznal šege širokega sveta: vsak mesec je pri obračunu popustil nekaj odstotkov, kar je zdrčalo v ječarjev žep.