Smehljal se je, kadar je razklepal jetnika, izpuščenega na svobodo, smehljal se je, kadar je sprejemal od šumarja podarjeno divjačino ali pa bosensko slivovico. Še pod Radeckim je služil v, ostal je v Italiji do konca našega gospostva na Beneškem, potem je služil v do okupacije; takrat so ga petdesetletnika preskrbeli v Tuzli s težavno ječarsko službo, ki jo je opravljal s pomočjo dveh ključarjev. Italijansko in dalmatinsko solnce je ožgalo njegov obraz; ves je bil otemnel, kolikor se ga je videlo iz brade.