Do konca je hotel ostati zvest svojim načelom in s tistim gorkim srcem kakor poletne mesece je hodil tudi pozimi v delavski tabor. Včasi je ostal v Medvedjem Dolu do poznega večera; to je bilo takrat, kadar je pričakoval jasno noč in je mogel brez plamenice v dolino; pozimi je bilo to mogoče, zakaj nočna luč je prodirala skozi ogoljene veje noter do steze. Drvarji so morali zvečer ob svitu zažganih grmad žagati in klestiti, in je rad postajal pri njih, ako ni bil navzoč Bierkopf.