Dočim so dosihdob samo kazinska gospoda govorila glasno in izzivajoče in so v podjarmljenem ljudstvu le šepetali, škripajoč z zobmi ter stiskajoč pesti, in se je le na planinah med hajduškimi četami glasila svobodna beseda, si je tisti večer tudi v mestu dal ljud ski glas širokega duška. Ko se je pripeljal v spremstvu sekundantov, je zaoril iz sto in sto grl navdušeni klic: »Živio!« Nekateri so vpili: »Svakom zlu smrt je kraj!« drugi: »Slava in propast gre eno za drugim!«, namigavajoč na svojega bivšega načelnika, obenem pa tudi na nasilniško moč sploh.