» nista vredna tolike rabuke,« je mirno rekel, vtaknivši orožje v tok. »Kdo ju ima na vesti, tega ni mogoče dognati, zato ju plačam sam.« Odhajajoč je zopet slišal slavoklice na sultana in pa staro graničarsko bojno pesem o puški drobni in tihoti grobni, o rani boleči in krvi rdeči.