V tem zakonu se je nagibal praznik življenja že tudi k zatonu, ljubezen je pač tudi že izgubljala svojo mavrično barvo, a vrivala se je na njeno mesto neomahljiva dolžnost. je zaradi priličja sicer poslušal prekljajoča se zakonska, toda razumel ni ničesar; njegove misli in večinoma tudi njegove oči so bile pri. Vedno ga je vlekla v svoj magični krog.