Tihoma se je čudil bistroumno in smelo izpeljanim napravam, ki bodo naposled koristile tudi njemu, zakaj čim več lesa pojde v dolino, tem več odpade po računu za njegov žep. »Sedaj res zastaja sekanje, toda za to sem odgovoren jaz,« je govoril. »Povsod leže kupi hlodov, ki jih po sedanjih potih ni mogoče spraviti v denar.