In v svojih mislih je šel z njim v tista pozna leta, ko bo imel davkarski upravitelj svoja zrnca že spravljena na suhem, otroke preskrbljene in si bo, sedeč v mirnem kotičku s pohvalo in odliko upokojenega človeka, trkal na prsi in poudarjal svoje neustrašljivo Slovanstvo, češ: Kaj nam pa morejo! Drugo jutro je dal na pošto pismo, naslovljeno na Bajićevo mater. Vsebina se je glasila: Milostiva gospa!