Zapisano je ostalo, da so te besede zelo potrle vse Tožbánjke in Tožbánjce, kolikor jih je bilo na sedežih in kolikor na nogah, posebno župana, ki ga je tudi pekla poprejšnja zadrega s, da je torej molče premišljal in v mizo srepó gledal, kakor bi izgubil svoje štiri take pravde, katere, je že mislil, da ima v žepu. Naposled se vendar Kotlóvščak pojunači in jame tolažiti: »Ni še taka huda zadrega, ne, kakor je Bogobáznik rekel!