Pevčevo delo mora biti zrcalo svojega časa, mora stati na vogelnem kamnu narodskega života, sicer nima veljave, ker je enako poslopju, na pajčino zidanemu.
Ko bi gledišče imeli, morda bi se naredile kake vesele igre iz kmečkega življenja; pa samih in mlatičev bi se tudi naveličali kmalu. Kotzebue v svoje igre ni jemal kmetov, ampak prápornike, tajnike itd., in vendar so mu očitali: kaj se pa more velikega zgoditi le‐tej siromačiji!