Dve leti je, kar sem zadnjič videl jako postaranega.
Od šmarskega šomaštra, ki je bržkone tudi Kančnikov posnemalec, ne vem nič razen kakih pet vrstic žalostne pesmi, zložene o prezgodnji smrti njegovega sina, ki so mu ga bili vzeli na vojsko: tam je muzicíral, pa se je ferdérbal, ker je prešvah prsi bil.