nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Počakati moram, da naleti dovolj prsti po Tjaževem hrbtu in med rakvine noge. Pogreb je v glavnem končan, sodelavci so prispevali svoje, vloge so odigrane, pogrebci so zadovoljni, ker so se tako poceni znebili rakve, izvlekli trnek, na katerem ni bilo ne ribe ne vabe, ministranti so prižvečili za novo zbirko žvečilnih gumijev, župnik je pokadil, voščil mrtvecu prah in pepel, pevski zbor je nahrulil navzoče z žalostinko, ki je v predvidenem trenutku, v najkrajšem času vzpostavila smrkanje in brisanje, pogreb se je torej po začetnem kavranju vendarle nagibal k srečnemu, uspešnemu koncu. Nekaj časa bo vzelo še oblikovanje gomile, nameščanje cvetlic, zasajanje sveč, polaganje vencev, zato jih še ne maram motiti pri njihovih opravilih, naj opravijo svoje delo temeljito in primerno nagradi, ki jih čaka, mislim, da gredo jama, oblikovanje gomile, umivanje, oblačenje in devanje mrliča v krsto v denar, samo zemlja, ki jo mečejo za, je zastonj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani