nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ljudje so se začeli privijati k stenam svoje obleke bodisi zaradi pogreba in dolgotrajnega, zamudnega postajanja ali zavoljo mojega deleža z drugimi dežniki, torej zato, ker sem dežnikom prispeval nenapovedano še svoj dežnik ali zaradi bližnje zime, vrag naj me vzame, če je to važno, zima se je zdela še daleč, vse bolj je kazalo na pozno jesen kot na zimo, za zimo je bilo še prezgodaj, drevesa so stiskala iz zemlje zadnje toplote, vidite, to je jesen, če ste za to, spolzka megla je širila svoje šotore po tlakih in pločnikih, tudi zaprasketalo je že v vejah, kar je povzročilo, da so se v nekaj urah pojavili prvi plašči, še vsi dišeči po prašku proti moljem, a zima je bila še daleč in se ni odzivala na dražljaje praška proti moljem. Da so se ljudje na zimo pripravljali, o tem ni bilo dvoma, vendar pripravljali tako, kot da zima še ne pusti nikogar blizu. je bil tisti dan edini, ki ni gojil pomislekov proti zimi in poledici, odslužil je raboto, ne bo mu več treba hoditi nanjo, bil je
na varnem, zanj je bilo poskrbljeno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani