nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tisti čas je skušnjava učuhnila v srcu, vodji pogrebnega obhoda ni bila po volji, ni trpel, da bi sedel v rakvi, kaj šele planil pokonci. Vsem vodjem pogrebov je zoprn teater, ki ni liturgično predpisan in ga pogrebni obrednik ne predvideva, vzroki so uvidljivi in leže celo na dlani, zato ne sede v rakvi, na hrbtu leži in leže hodi svojo pot, vztraja v legi, kot so mu jo določili, mudi se mu na pokopališče, sam spoznava, da poteka ves ta postopek veliko prepočasi, pogreb je zamuden, njegova smrt dolgočasi, treba ga je čim prej pokopati, enkrat za vselej zagrebsti, miru na ljubo sprsteneti. Še drug dogodek nas je ta dan spomnil mesarskih poslov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani