nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ocenjevali so njeno zmogljivost, barantali za njeno vrednost, se pravdali o živi in zaklani teži, jo z mesarsko natančnostjo pretipavali po hrbtu in po rebrih, koliko je na njih mesa in koliko loja, prerešetavali razmerje med mesom in lojem, ki kajpak ni ustrezalo, dan klanja je bil določen, po trdem mešetarjenju o njeni vrednosti in o ceni so se pobotali za ceno, razsodniki so svoje delo opravili in zapustili klavnico, razsodba je bila razglašena, še sveženj vljudnih besed o vremenu ter pozdravnih naročil za svojce in znance in kupčija je bila sklenjena, ubogo živinče prodano, recimo, da je za konec posijalo sonce ali da je zavel toplejši veter, danes je izjemoma dežilo, tako smo se zmenili, če nimate nič proti, ostanimo pri tem. Sede v rakvi bi si bil zadnjič predočil svojo zapuščino in jo zaokrožil, časovna odmaknjenost in telesno enačenje z zemeljskimi snovmi, ki se je takoj po padcu na pločnik pričelo, mu je ta zadnji pregled zapuščine omogočilo. Pokazalo se je, da je opravil
polovično delo, površno je postoril, ni pokosil, samo okosmatal je, dijaški dom je strpolel v njem, nedopolnjeno delo ga je gnalo in že se je pripravljal, da vstane iz zle preteklosti in se požene na noge, da zrase iz rakve in potegne svoje vitko telo strmo mimo preplašenih glav, nenadoma bi se povzpel iz rakve, pokrov bi odletel, vstal bi od mrtvih, da govorim v vašem jeziku, enim v zabavo in drugim v pohujšanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani