nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tudi pralnica je dobila nalogo, da naj zbere in poveže njegovo perilo, ki je ostalo v kadeh in kotlih, in ga pošlje za njim, najbolje na njegov domači naslov, prav tako je v šivalnici obležalo nekaj kosov obleke, vse skupaj brez vrednosti, ob koncu smo pregledali še klet, ne da bi bili mogli zaslediti kaj njegovega, kot rečeno, vse to je zdaj odpadlo, vse to je bilo že pripravljeno in kaže, da načrtovano, tako da je bilo treba njegovo smrt samo še registrirati, tako rekoč prikimati, jo kimaje vzeti na znanje, postaviti piko na i, to smo storili, seveda v globoki krščanski žalosti in z vsemi pravili ožje prizadetosti in olike. Podatkov o ni zbranih veliko, samo najvažnejši so in smo najbrž edino mesto, ki je zbiralo življenjske podatke o njem, skoraj ni vredno o tem govoriti, vendar se je nabralo nekaj gradiva, dobrega in tudi takega, ki ni kaj prida. Da si je prizadeval, o tem ni dvoma, ne moremo tajiti in mu odrekati dobre volje, nikakor, to ne bi bilo krščansko in zdaj, ko je
mrtev, nikakor ne na mestu, kajti vse, karkoli smo ukrenili, je moralo sloneti na krščanskih načelih, in vse, karkoli je slonelo na krščanskih načelih, smo ukrenili, to ne more biti drugače, to zahteva vsaka skupnost, po drugi strani, pa si ni prizadeval dovolj močno in vztrajno, tako da so slabe plati pogosto prevladale, to se žal pripeti, se je že in se še bo, kar bog odvrni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani