nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Kadar zvečer ležem in si v zrcalu ogledujem telo, opažam, da mu nekaj manjka, nekaj ni v redu z njim, zadnje čase vem, da moje telo pogreša, vajeno ga je bilo, bil je zelo nežen in prizanesljiv do njega in če bi rekla danes ne, ne bi bil storil, takšen je bil, vendar sem vselej rekla da, ker me je veselilo, saj sem že govorila o tem, z ustnicami je prehodil vsak delec mojega telesa, poljubil je vsako vlakence moje kože, vse je sistematično in lepo po vrsti pokril s poljubil, od spredaj in zadaj, od spodaj in zgoraj prav tako kot od strani, čutila sem, da me vso prekriva, me od znotraj mehča in topi na zunaj, jezi valovanje krvi, kot vigredno drevo sem šla v z njim, seveda sem prispevala, da se je tudi on končal in umirjen zaspal, nisem se mogla pritožiti, škoda, to je zdaj mimo, ne razumem, kako si je mogel vzeti življenje, dopustila sem vse, kar je potreboval, ne zavedam se, da bi mu kdaj ne bila zadostila ali mu ne bila ustregla, zato nisem jaz kriva, sam je prihajal in odhajal,
nikoli ga nisem nikamor spravljala in od nikoder vabila, imel je proste roke in svobodno voljo, sam je prihajal in odhajal, kakor se mu je zdelo. Tudi zase ne zahtevam več, obema enake možnosti, mlada sem še in poiskala si bom drugega moškega, to morate razumeti, sem se oddolžila, zato mirne vesti odlagam vse, kar me nanj spominja, govorila sem o njem, ker mislim, da lahko prispevam nekaj značilnih stvari k razčistitvi tega neljubega pripetljaja. Preden utihnem o in bo zadeva zame dokončno in za vse čase pri kraju, preden torej sklenem, dodajam še prošnjo, da mojih izjav ne jemljete zgolj za oblikovno dopolnitev, tako rekoč zaradi lepšega, češ da je treba poslušati tudi drugo ali tretjo plat zvona, nikakor ne, treba je zanesljivih in prvobitnih prispevkov ter verodostojnih virov, in če sem zdaj spregovorila o, potem je bila to pripoved očividca in soudeleženca, obenem pa izraz prizadetega, vsi ti podatki so bili del Tjaževe biti, lastim si priznanje, da sem več kot poznala, da sem
mu videla v dno duše, čeprav sva si bila blizu le kratko časa, in da sem v tem kratkem času njegovo življenje sooblikovala, domišljam si celo, da sem ga hitreje spregledala in globlje dojela kot vsi tisti, ki so bili z njim leta in desetletja skupaj, ne sramujem se svojih odnosov do njega, vem, kaj mislite in kaj pomenijo vaši svetohlinski namigi, vse to, kar si mislite in na kar namigujete, vse to sva res počela, počela pogosto, zavestno in redno in ne vidim povoda, zakaj naj bi bila te stvari opustila, tako, zdaj veste tudi to, zato ste lahko odkriti z menoj in imenujete vsako reč s pravo, najbolje s prvo besedo, ki vam je na ustih, slepomišenja ne maram, izvirnost imam od njega, ki je bil zelo neposreden v svojih zahtevah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani