nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Če se mi je že pred tem upirala gola misel na njihov zavod, me je zavest, da sem se v najbridkejši preizkušnji spet zbudila v njem, poparila. V tem stanju so mi nune razodele novo presenečenje, češ da naj bo vse prejšnje pozabljeno, kajti treba je potegniti črto pod svojo grešno preteklost in pričeti znova, zdaj da lahko takoj pričnem s tem, spet lahko stanujem v njihovem domu, saj po mojem odhodu prostega mesta niso več zasedle, čeprav bi bile to lahko, ker so bile prepričane, da se bom spokorjena vrnila, kot sem se zdaj res, in so mi z molitvijo izprosile to uro in tako dalje. Ne vem, kje sem pobrala moč, da sem odklonila in se zahvalila za njihovo usmiljenje in bližino, češ da me doletava ob nadvse neugodni priliki, kaj bi s tem ob tej uri, že davno sem prenehala preganjati popoldneve in večere s kloštrskim pobožnjaštvom, ki je morda šele davi povsem izdonelo, prej pa nepretrgano donelo, kot doni praznina, kadar zadeneš obnjo, se je samo dotakneš,
ali kadar veter vrže obnjo smet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani