nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Sopihanje se je oglasilo bližje, stopnice so usopile nosače, nezaznavno težka morajo biti nosila, če prav pomislim, breme je oviralo pri hoji, ni bilo čuti korakov, temveč podrsavanje, očitno stavba ni bila zgrajena za nošnjo mrtvecev, razločno se je razlegalo, da nosači zadevajo ob zid, trkajo ob, krušijo omet, preklinjajo in ukazujejo, spravljajo na ovinkih nosila v vse mogoče lege, da so obridali, pri tem pa morali paziti, da jim oni zgoraj ni zdrknil z nosil, Tjaževa smrt ni bila za to stavbo in za te ljudi, moral bi bil umreti drugje in ob drugem času, recimo v pozni jeseni ali na zimo, ko so ljudje utrujeni od poletja in jesenskih sadežev, vendar pri izbiri nikoli ni imel srečne roke, najmanj jo je imel pri svoji poslednji, manjkalo mu je domišljije. Legal je spat, se prebujal in spet legal, vmes pa je bila vsa tista smešna površnost cirkuškega klovna, ki ponuja nešteto prilik za tisto zadnjo izbiro, ki ostane človeku na konec, da bi tu vmes ničesar ne bilo za, tega ne morem
verjeti. Ali vzemimo smrt v banji, zakaj je ne bi vzeli, čas popoldne ali magari zvečer, kraj kopalnica doma, hrupno si lomastil po ulicah, hodnikih in delovnih sobah, svoje posle si opravljal od do mraka, tako enkrat recimo, truden si in potrt, storjeno delo te ni dvignilo, ni te premaknilo naprej, toliko da si se držal in nisi zdrknil nazaj, slab dan si imel, vselej si deval polovično delo iz rok, danes morda polovico običajne polovičnosti, zdaj potopiš svoje telo v vodi in prisluhneš, kako ti voda dobri ude, povsod po telesu čutiš spajajoče se dotike, kopel ti jemlje težo opravljenega dne, natreš si kožo z milom, nosiš si vodo, da se peni, kopaš se torej z vso paro in v pravem pomenu besede, zelo zavzeto se umivaš, obenem pa zelo previdno, da ne zmiješ s sebe tiste tanke mrene, ki ti jo je vtisnila zadnja nedovoljena v odmoru, skrbno si prizadevaš, da ne odrgneš s kože njenega duha, ki se ga je navzelo tvoje telo, dolgo se kopaš, preden se ti zdi, da si čist, vendar se zaradi
čistoče nisi kopal in ti je samo pretveza, da se lahko kopaš, misli ti otrpnejo in ni ti do nikakšnih sklepov za jutri ali pojutrišnjem, ne čutiš se jim kos, danes si dovolj delal, zdaj ne boš več, vse naporne misli preženeš, jutri je nedelja, pred deseto ne boš vstal, edini dan je, da se lahko do sitega naspiš, preden boš stopil iz banje, si boš spustil mrzlo prho po hrbtu, navada, ki ti je ostala iz dijaških let, ta misel ti je neprijetna in jo takoj odložiš, voda se ti dobrika, sanjaš s konicami prstov, do ušes se pogrezneš v vodo, do ust ti sega voda, vidiš, to bi bila prilika, zaklenjen si in človeka ni blizu, skoraj neopazno bi šla tvoja smrt mimo ljudi, le najbližja okolica bi zvedela zanjo, komaj da bi jo opazil sam, lepo smrt bi imel, marsikdo te bi zavidal zanjo, danes ti je morda žal, da si pustil toliko prilik v nemar, toda prepozno je in odločiti si se moral drugače.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani