nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Naslednji logični sklepi so me privedli do tega, če je mrtev, bodo nosila težka in bodo z vso silo vlekla proti tlom, tako da si jih bodo možje morali natovoriti na ramena, če še živi, bo zadostovala moč ročnih mišic, kajti nosila se jim bodo veselo ujčkala v rokah, hodili bodo ravno in ponosno, kakor bi ga bili oni obvarovali zla in mu rešili življenje. Če ga bodo prinesli na ramenih, je torej mrtev, če pri tleh, živi. Ti dve možnosti sem tehtala vso pot, ko smo čakali, da ga prinesejo, in se je od spodaj že oglasil šum, od daleč so se slišale stopinje, ki so se počasi približevale, se med potjo prevračale v hrušč in podrsavanje in se včasih zgubile v zidu, zavedala sem se, da se je ena izmed dveh možnosti že davno uresničila, ali je mrtev ali pa živ, druge možnosti ni, in da moje razglabljanje ne more biti več ko ugibanje o že izvršenem in končanem dogodku, danes se čudim, da mi je to tehtanje moglo zbuditi dvome, če pomislim na višino, betonski
pločnik in Tjaževo rahlo, neutrjeno telo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani