nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Nekaj trenutkov se mi je zdelo, da me je zalil svinec in da nikoli več ne bom mogla sprostiti žil iz njegovih oklepov, mogoče je celo, da mi je srce nekaj hipov res zastalo, v taki naglici se je vse to zgodilo, da ji kratko malo nisem bila kos. Vest o Tjaževi smrti me torej ni pretresla, temveč okamnela, naredila me je trdo in neokretno ter spojila telo in duha v neuporabno gmoto. Če bi mi bil ostal samo trenutek, da bi se ujela, pridobila ravnovesje in sprostila gmoto telesa in duha, recimo, da bi bila prišleca pravočasno zagledala ali da bi mu bila utegnila nekje odščeniti samo drobec, tisti drobec, ki je potreben, da se iz misli utrne sklep, bi se bila obvladala in hladno vprašala, češ kaj imam jaz s tem opraviti, naj to sporoči pristojnim mestom in tako dalje, ko bi bila le mogla, bi ga bila brez pomislekov zatajila, kot bi se za internatko spodobilo, uresničila bi bila načela, ki smo bile v njih leta vzgajane, nune bi se bile lahko ponašale z
menoj in nemara bi me bile postavile na zgled vsem drugim deklicam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani