nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Še tisti večer sta oče in mati začela skupno gospodinjstvo v zakupni bajti, okoli katere je bilo tudi nekaj travniščine, oče je začel drvariti, mati gospodinjiti, Tjažek si je nakopal prve majhne pustolovščine, nerodnosti in smole, župnikovi obiski so se vedno bolj gostili, dokler se starša nista cerkveno poročila, potlej je župnik svoje stike umaknil, starša sta pridobila, kajti svojemu življenju sta vložila trpežno dno, položila pod svojim korakom, sklep zakona jima je omogočil udeležbo pri cerkvenih in navadah, deležna sta postala dobrot in sladkarij, za konec pa bosta prišla v nebesa, Tjaževa navzočnost je bila uzakonjena, vsa sreča se mu je obetala, zakon je bil blagoslovljen, hiša varna pred vsem hudim, zagotovljen je bil cerkveni pogreb. Pa niso prišli daleč z urejenim zakonom, začeli so prepozno, dohitela jih je hitlerjanska vojna, takoj se je pokazalo, da se brez očeta ne bo dobro iztekla, zato je oče odložil orodje in pograbil orožje, privoščil si je vojne na pretek, do
nezavesti se je je nažrl, toda Hitler si je poželel tudi matere, k sreči je bilo v kacetih še nekaj prostora, zato jo je dodelil kacetu, tam je ulovila še prazno mesto, eno izmed zadnjih, takrat še ni bil uporaben za nič, zmogljivost njegovih nohtov je ostala še prikrita, zato je ostal pri hiši kot nekakšen spominek, nekdo mora ostati pri hiši, ne moreš je pustiti kar tako brez vsega. Med prvimi nalogami, ki so ga čakale na osirotelem domu, je bila babičina smrt.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani