nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Preden je vprega zapustila grapo in zavila v drugo, so naredili odmor, oče je ustavil konja, privezal vajeti k plotu in nataknil konju vrečo s krmo, lucerna s slamnato prilogo, konj je začel zobati, potoček se je spotikal tod mimo, voda je mlela njegov breg in počasi lezla pod pot, iz skalovja se je mlel pesek, mivka si je postlala ob deroči vodi, oče in mati sta sedla na rob poti, tako da jima je bil Tjažek kar pri roki, izvlekla sta kruha in ovčjega sira, hlebček sira in drobec kruha sta ponudila tudi Tjažku z namenom, da preprečita vsako novo razsajanje njegovih nohtov, Tjažku pa ni bilo do tega ne do onega, zalučal je od sebe mislim najprej sir, potem pa še kruh, ne da bi si bil delal preglavice zaradi vrstnega reda, ali se naj znebi prej kruha ali prej sira, z nečim je moral začeti in je seve možno, da je bil pred sirom na vrsti kruh, to pa nič ne de, v tem ni delal razlik, ob zanemarjanju vrstnega reda se je znebil obojega, zagnal ju je s tako silo od sebe, da bi bila morala
odleteti v drugo grapo, v resnici pa sta padla ob poti v travo, toliko da nista priletela nazaj v cakar. Še tisti večer sta oče in mati začela skupno gospodinjstvo v zakupni bajti, okoli katere je bilo tudi nekaj travniščine, oče je začel drvariti, mati gospodinjiti, Tjažek si je nakopal prve majhne pustolovščine, nerodnosti in smole, župnikovi obiski so se vedno bolj gostili, dokler se starša nista cerkveno poročila, potlej je župnik svoje stike umaknil, starša sta pridobila, kajti svojemu življenju sta vložila trpežno dno, položila pod svojim korakom, sklep zakona jima je omogočil udeležbo pri cerkvenih in navadah, deležna sta postala dobrot in sladkarij, za konec pa bosta prišla v nebesa, Tjaževa navzočnost je bila uzakonjena, vsa sreča se mu je obetala, zakon je bil blagoslovljen, hiša varna pred vsem hudim, zagotovljen je bil cerkveni pogreb. Pa niso prišli daleč z urejenim zakonom, začeli so prepozno, dohitela jih je hitlerjanska vojna, takoj se je pokazalo, da se brez očeta
ne bo dobro iztekla, zato je oče odložil orodje in pograbil orožje, privoščil si je vojne na pretek, do nezavesti se je je nažrl, toda Hitler si je poželel tudi matere, k sreči je bilo v kacetih še nekaj prostora, zato jo je dodelil kacetu, tam je ulovila še prazno mesto, eno izmed zadnjih, takrat še ni bil uporaben za nič, zmogljivost njegovih nohtov je ostala še prikrita, zato je ostal pri hiši kot nekakšen spominek, nekdo mora ostati pri hiši, ne moreš je pustiti kar tako brez vsega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani