nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Že zgodaj je izpolnil vse pašniške pogoje, gonil je bicke na pašo več, kot se mu je ljubilo, pasel je bicke vigredi pred šolo, jeseni po šoli, poleti namesto šole, pasle so se ob robovih občinske ceste, pri potoku, tostran in onstran potoka, v njem in ob njem, pred njim in za njim, obpasle so potok in cesto in pobočja, med občinsko praprotjo, na meji med javnim in zasebnim šavjem je pasel bicke do nezavesti. Takrat je bil še majhen, majhnost mu je bila prirojena, z njo je tako rekoč začel na svoje roke, obcepetal je dojilje, kobacal lepo po vrsti iz hlačk in srajčk, se smolil skozi blato in bil v napoto, doraščal je, kakor se je dalo, najprej je dorastel nezahtevni ovčji paši in privolil v njihovo blejanje. Očetovega rojstva ni mogel preprečiti, oče se je na hitrico rodil, med priganjanjem svojih staršev, Tjaževih starih staršev, kar se da odločno poganjal v gorskem svetu in se kaj kmalu poslovil od samotne kmetije, ki ni mogla več preživljati vseh, odpravil se je na najboljšo pot,
da postane oče, stopil je v službo, postal hlapec pri večjem kmetu, prevzel oskrbovanje hube, pridno opravljal hubo, opravljal tudi deklo, čeprav nje ni bilo treba opravljati tako podrobno in natančno kot hubo, tako da se je očetovo opravljanje dekle ravnalo po priložnostih, opravljanje hube pa po delojemalskih dolžnostih, vendar so opravki z deklo zaorali mnogo usodnejšo brazdo kot opravki s hubo, poskrbeli so namreč zato, da se je nalezel poleg očeta še matere, nalezel v isti sapi, ko se je dekla nekje na hubskih samotah, kaščah, utah in šupah, v senu, slami ali mahu nalezla, na enem izmed naštetih krajev in v eni izmed imenovanih krm je oče v temi materinega telesa prižgal življenje, postal je meso in je med nami prebival, prišel je na svet, ki takrat seveda še ni bil večji kakor polulane in pokakane plenice, in to ni veliko v velikem svetu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani