nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tu se mi ni treba ozirati po nobenih normah, dogodek lahko izpustim, lahko ga obravnavam, ga razčlenim na poglavja in odstavke, začenši z rimskimi številkami, prestopivši k arabskim in pritegnivši še vse druge količkaj osveščene abecede, lahko mu dodam pripombe, če se mi ljubi, to je moja stvar, ne vmešavajte se v moje stvari, prosim, nimate se pravice vtikati vmes, dogodek lahko odložim, če se mi zdi, in dam prednost drugemu, določen dogodek lahko označim za bistven, čeprav morda ni bistven, ali pa kak drug dogodek kratko malo prezrem, čeprav je bistven, vse te možnosti so prepuščene meni, sicer pa bom stvari na ljubo skrbel za to, da nobenega dogodka ne bom prezrl ali izpustil. Če sem se dalj časa zadrževal pri in dopuščal, da je njegov curek bobnal po lepaku na oglasnih deskah in da je njegov spravil Tjaževo mošnjo v nered, verjemite, da sem imel vzroke zato, ali če sem se mudil pri Tjaževi želji, da bi na natakaričine prsi postavil kozarec, pepelnik ali vazo, in če sem na drugi
strani pustil docela vnemar zadnje Tjaževo srečanje s predstojniki pred njegovim odhodom iz doma, potem ima tudi to svoje vzroke, razmišljal sem o tem, v čem bi ti vzroki mogli biti, mislim, da so v tem, da so bili dogodki prve vrste tjažetvorni, dogodki druge vrste pa ne. Mogoče so tu še kakšni drugi vzroki, vendar se jih zdaj ne spomnim in se jih tudi pozneje ne bom spomnil, nikakor mi ne bodo prišli na misel, to je odločeno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani