nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
svojih pogledov ni več skrival, opraviti je imel s testom v trebuhu in izmeno rok, ki kajpak niso več krotile kroglice, temveč so zdaj delovale iz levega žepa, ker so morale spraviti korenček, ki je medtem narastel in se zamotal v spodnjih hlačah, v ustrezno lego, namreč v levo hlačnico, kjer je imel ob takih prilikah, ob času narastka, svoj kot, tam je dokončno izpodrinil krušno kroglico. je tedaj šinila v glavo neumna misel, da bi nekaj, vzemimo kozarec, pepelnik ali vazo, postavil na natakaričine prsi. So dnevi, ko se zgodi zelo malo ali skoraj nič, so pa tudi taki, kakor na primer današnji, ki so polni velikih in majhnih presenečenj, vedno novi prizori vzkipijo pred človekovimi očmi, ni jim najti konca, ne moreš skleniti dneva, poročilo o kakšnega sklepa tudi ne zahteva, sklep sploh ni predviden, ni mi treba skleniti dneva z določeno besedo kakršne koli vsebine ali s kakšnim posebnim ločilom, recimo z vejico, vprašajem, klicajem ali podpičjem ali s kakšnim določenim ukrepom ali
ob policijski uri ali ob uri zapiranja, kaj mislite, nikakor, ne da bi se bahal ali se delal važnega, a tega mi res ni treba, dan lahko končam, kjer hočem, lahko ga okrajšam za več ur ali pa ga nategnem po mili volji, to je prepuščeno meni, šef poročevalske službe se zaveda, da mi daje najboljše direktive s tem, da mi jih ne da.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani