nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tam je pritisk obtičal, ni več pritiskal naprej, recimo na pljuča, želodec, jetra, slepič, črevesje, ledvice, srce, kamor bi bil lahko pritisnil in pritiskal po mili volji, sploh nič mu ni bilo do tega, da bi pritisnil navzven, naprej ali nazaj, gor ali dol, navzven ali navznoter ali kamor koli, pritiskal je na kraju samem, tako rekoč sam vase in sam sebe, iz tega je mogel sklepati na zelo vsakdanjo obliko, ki jo je imel pritisk, bil je namreč navadna kroglica, drobčkana testena kroglica, ki je bila nenavadna samo toliko, kolikor je komu testo nenavadno. je bolel trebuh, kadar je kroglica pritisnila, lahko bi ga bolelo tudi kaj drugega, pa ni bilo treba, bodimo skromni in ponižni, zadovoljimo se s trebušnimi bolečinami, trebuh najlažje boli, najbolj enostavne in načelno jasne so bolečine v trebuhu, naj torej boli trebuh, če ga mora že kaj boleti, to je zmenjeno. se je prijel za trebuh, ki ga je zbadal, enkrat z desnico, drugič z levico, pazil na zaporedje, da je bila desnica
deležna trebuha prav tolikokrat kot levica, zato je roki v enakih presledkih menjal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani