nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Pošla jim je vsa prisiljena jeza, nobene kazni in nobenih nevšečnosti mu niso privoščili več, potrebovali so ga takšnega, kakršen je bil, kajti samo takšen jim je mogel koristiti, potrebovali so ga spečega in hladnega, da jih je s svojo mrzlo sapo prešinil od nog do glave, kakor prešine bolnika mrzlica, potrebovali so nevernika, ki je žagal svetnikom glave in delal Kristusom predpise, potrebovali so proletarca, ki je drvaril po njihovi cerkvi, jo opraskal s svojimi kremplji in s svojim drvarskim orodjem, jo določil za podrtje, njene kipe pa za posek, potrebovali so rokodelca, ki je zasajal svoje nohte v čevlje, tiskarske stroje, liturgično obleko, pleča, hrbte in tilnike, potrebovali so nečistnika, ki je pridno vadil svoj enaindvajseti prst, namesto da bi bil krotil svoje čute z bikovko. Ni si težko naslikati, koliko masti je zraslo zavodarjem vpričo spečega. Ko se je pričel pričakovani nagovor, se je prevzdignil od izpovedne naduhe in skrmine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani