nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Štropotalo je, da so nosovi mladih odskakovali od obrazov, skakali onstran, skakali tostran, navezovali stike s sosedom in s sosednjimi stiki stike s sosedi, pri tem je rumena svetloba s stropa in sten kapala po njih, še več, nadrla je vanje svoje šage. Spremljevalne okoliščine so kazale, da se bo pričel duhovni nagovor, kaj je to duhovni nagovor, ne vem, kako naj bi vedel, nimam pojma, imam svoje nejasne predstave, samo zdi se mi, kaj je, vem pa ne. Najbrž je nekaj strogo poetičnega, ime to domnevo opravičuje, to je zadosti, nihil obstat, že lahko napredujemo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani