nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ko se vračaš, se ti priklanja trava, plevel plapola iz ozar in brazd, drevo je razkrečilo noge, po rosi diši, cvetje žene, ptičji cvrkut polni drevesne razsohe, drevesa hitijo v, prvo sonce ocvrkne vrhove. Prešerno ubiraš pot skozi vas in naselja, kjer se spočiti ljudje umikajo noči, komaj se sonce zazajčka na obzorju in komaj je naložila drevju žuželk in ptic in veveric ter nasula travnikom, Marijin narod so tvoji vaščani, tako so pridni in delavni. Priča si, kako krotijo zgodnjo svetlobo in kako pljuča zobljejo svež zrak.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani