nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ne bo mu zato lizal pragov, ne bo se grbančil od žalosti in kihal nad predpražniki. Kot z mevtro, krtačo, metlo in smetišnico prečka sobo, koraki votlo donijo, kar prazno odmevajo, so brez substance, napoti jim je, ves zven jim pokvari, čas je, da se spravi od tod. Obraz štrli od glave, vrat moli iz ovratnika, hrbet se grbi in pete rastejo v prostor, roke drgečejo, ko kleče drga pod, vse to so dovolj močni, četudi prazni znaki slovesa, vse to so pojavi, ki niso več zvezani s človeško voljo, zato je tako početje tik pred odhodom iz doma odpustljivo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani