nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Na onem bregu reke se je razleknil glas pastirjev, teh nevoščljivih petelinov, iz njihovega ukanja je bilo mogoče povzeti, da so ju opazovali, a to ni nič motilo. Pekli so jabolka in pražili krompir, zraven pa stegovali vratove, to že, vendar jim praprotno seme ni smuknilo v žepe, zanje ni napočila kresna noč, niso bili kos, niti videli ga niso, kresna noč je bila Tjaževa. Na nebu se zadržuje mesec, potuje v daljne kraje, to se vidi na vsakem koraku, potuje zdaj ritensko, zdaj predensko, kakor je lažje in dopušča pot, in ni opaziti, da bi se mu kam mudilo, recimo v Avstralijo ali Južno Tirolsko, pustil si ga pri miru tam, kjer je bil, prepotoval je pol oble in ti se nisi zmrdal, prepotuje celo oblo in ti se ne zmrdaš, ukvarjaš se z ljubeznijo in zdraviš svoje potrebe, celiš svoje boli, kakor se pač da, danes tako, jutri drugače, včeraj slabše, danes boljše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani