nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tudi glas, ki se je nekje utrgal, da bi pozval nočno druščino, naj se ne gane, ni prebil otrplega zraka, usta so se na stežaj ukazovalno razkrečila, besede so se zavrtele v njih, toda navzven se ni odkrhala nobena. Vsaj vrani pod korom bi bili z lahkoto na ves krik zavreščali, pa so bili vezani na Tjaževa navodila. V snopih močnih baterij, ki so sunkovito švigali med konci požaganih svetnikov, raztresenih vsevprek po tleh, in ošvignili tudi štrclje in klade pod stropom, nisva mogla razločiti predmetov od praznine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani