nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Nakrmili so vas z in popoldanskimi pobožnostmi, zmučili s potovanji, da ste popadali v postelje in vas je minila vsaka normalna misel, kakor bi bila misel na užitno deklico, ki ste jo po naključju srečali. Najbrž je bil to edini nagovor, ki ga je kdaj v življenju doletel, zdelo se mu je, da so klopi dolgo zamišljeno kimale, njegove besede so jih prizadele. Imelo ga je, da bi jih povabil na lestev in jim razkazal na kraju samem vso onemoglost ujetih ptičkov, nekaterim so zabili železne drogove v hrbte in jih tako pritrdili k stebrom, niso si znali pomagati in si olajšati svoje usode, drugi so stali iz lastne moči na pozlačenih pručicah, enega od njih bi bil s svojim neprevidnim ravnanjem skoraj prekucnil v globino, ko bi ne bil imel dobro razvitega čuta za ravnovesje, bi se bilo to gotovo zgodilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani