nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ni to tvoja rodna vas, tako podtikavanje si odločno prepoveduješ, temveč vas, ki leži med tvojo železniško postajo in domačo hišo, in to ne pomeni veliko, toliko da si ji dovolil ležati vmes, čeprav ti je v napoto na poti proti železniški postaji. Kadar potuješ skozi bodisi iz te ali one smeri, je vseeno, žvižgaš, nalašč šobiš usta in žvižgaš na vse strani, po tem geslu te vaščani spoznajo, na tem spoznaš svojo vas in jo razlikuješ od drugih vasi, taka se ti lešči v spominu. Izučil si se žvižganja posebej za svojo vas, tej plesnivi zbirki hiš na ljubo, čeprav jih je na tisoče podobnih, žvižgaje prehodiš samo svojo vas, kakor je njena zasluga, da si se sploh naučil žvižgati, prej nisi za to kazal nobenega nagnjenja, njena pobuda je to, dala ti je na voljo prostor in čas za vaje, neomejeno si se lahko vadil v žvižganju in šobljenju ustnic, da dajo glas, tu te žvižganje veseli in ima svoj smisel, tu najde žvižg zaslombo v žvižgu, tvoja žvižganka opade
vaščane, zvočni strdki jih srepo pobijajo, dober žvižgovec si postal in že prihajaš na glas, nažvižgal si boš ime.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani