nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Potem je za nama potrkalo, nekdo je s pestjo bil po zadnjih, glavnih vratih, je pognalo na noge, nihče ga še ni videl s tako naglico odpirati, je stopila s ceste, z njo se je pocedilo nekaj svetlobe pod kor, ne da bi se bile njene konice utegnile zatakniti v zidne pore. jo je objel okoli pasu in jo bolj potegnil, kot spustil v notranjost, na mesto, ki ga je v temi obdolžil njenega lica, je pritisnil poljub, predvsem zato, ker se mu je zdelo, da bo to name naredilo kar najgloblji vtis, največ mu je bilo do tega, da dovolj izrazito tolmači, kar ima ali si vsaj lasti, in da opozori prikrajšanega kolega na prednosti, združene s tem, s prosto roko je zaklepal, druga je zajemala živalco, končno je zatlačil dolgi ključ za hlače. Vrani niso delali težav, bili so obveščeni o njenem prihodu, nismo po nepotrebnem zamujali časa, vsi trije smo šli po sredi v ospredje, skozi jarek med klopmi na desni in levi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani