nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Koraki se niso znali dvigniti v višino, se odreči podplatom in nagovoriti mahu v usnju, ne, tega niso znali, temveč so dajali od sebe kar se da pogosto in krepko. so spomnili na očeta, ki je ob jesenskih večerih na zelo podoben način lomil koruzne stroke. Zavedam se, da sem moral hoditi na moč šavrasto in neprevidno, razumem ga, če mi je mogel prisoditi, da se bom vsak hip začel tolči po stegnih, v moji hoji v njegovih očeh ni moglo biti nič vohunskega, nič tajnega in skrivnostnega, čeprav sem se na moč prizadeval, da bi stopal previdno, temveč se je vse prej štulila med hojo pesnika in svinjarice, ki nese pičo prascem v obeh rokah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani