nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Stegnil je roki in ko goreči vrani niso zadeli obnje, se je zavedel svoje nedopovedljive samote, ni vedel, kaj naj počne z mrtvimi vrani, ki so telebnili ob njegovem vznožju. Hitro jih je pobral, po prstih jih je odnesel iz podstrešne sobe in zdirjal z njimi čez stopnice. Na hodniku se je ustrašil lastne sence, ki je oponašala padajoče vrane in je povrhu še izdajsko kriknila, skotalila se mu je pod noge in se zamotala med mrkanje ranega jutra.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani