nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ukresil se je poper, s podvojeno ostrino je začel učinkovati, dokler ni zgostil svojih zubljev v trebušni votlini, tlelo je, ko da se odpirajo po vsem telesu razsušene brente, ko da zijajo vse celice s svojimi odprtinami proti puščavsko vročemu soncu, koža se krasti, kraste se zajedajo vedno bolj živo v meso, medtem ko poper izganja s poprom poper in postaja suha poprasta bolečina, ob njenih škrtinah pa komaj še poganjajo poslednji krvni jermeni. Ni se prebudila, ko je odhajal, roke so dišale po vlagi njenega precepa, ni si jih umil, čeprav bi si bil jih lahko, štropot v umivalniku bi jo moral prebuditi. Spala je v globino, skozi celo vrsto podov in stropov in preprog, skozi vsa nadstropja in kleti, skozi prst dol do korenin drevja in še globlje, dol do rude, premoga in ognja je spala, brez slasti je ponudila svoj život podzemskim žilam srebra, železa in svinca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani