nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ko je šušljalo listje, sem vzel to za znamenje, da prihajaš, je rekel. Že je spremljal skozi park na cesto, dve klopi sta si zakričali svoji samoti v deskasta obraza, pokazali sta si beli zobovji in se druga drugi zarežali na ves šir, tega ni več slišal in videl, spremljal je, na koncu ceste je pozdravil, pozdrav nekajkrat ponovil, toda nikjer ni bilo nikogar, ki bi mu bilo mogoče kaj ponoviti ali ki bi ga bil mogel pospremiti. Nad poslopji se je vlačila temna gošča, vmes je kdaj curnila vanjo medla svetloba, ki so jo spuhtele navzgor ulične luči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani